Ali smejem uničiti neprodan inventar oblačil in tekstila?
Uničevanje oblačil bo kmalu prepovedano, zaenkrat pa še ne
Uničevanje neprodane oblačil in tekstila je trenutno še dovoljeno, vendar ESPR vzpostavlja prepoved, ki se uvaja postopno. Uredba (EU) 2024/1781 (ESPR) v členih 23 do 26 določa, da podjetja ne smejo več uničevati neprodanih potrošniških blaga — vključno z oblačili in drugimi tekstilnimi izdelki — takoj ko ta prepoved postane veljavna za ustrezno skupino proizvoda. Do takrat velja najprej obveznost, da se razkrije, kaj se zgodi s neprodano zalogo: koliko se jo zavrgne, uniči ali kako drugače odpravi, in iz kakšnega razloga. Ta obveznost preglednosti je namenjena kot korak k dejanski prepovedi uničevanja in se trenutno osredotoča na večje udeleženke na trgu.
Za katere velja: za velika podjetja da, za majhna ne
Pravila jasno razlikujejo glede na velikost podjetja. Velika podjetja so prva kot subjekti obveznosti: morajo poročati o količini neprodanih izdelkov, ki jih uničijo, in se morajo soočiti s prepovedjo takoj ko ta postane veljavna za oblačila in tekstil. Majhna in srednje velika podjetja so izvzeta iz prepovedi, za srednje velika podjetja pa je predvideno tudi prehodnega obdobja potem, ko prepoved postane veljavna za neko skupino proizvoda. Znamka oblačil ali uvoznik, ki se kvalificira kot malo podjetje, v praksi torej izpadeta iz srži te obveznosti, medtem ko se mora večje podjetje z njo soočiti. Poleg tega uredba predvideva možne izjeme iz same prepovedi, na primer za izdelke, ki se jih ne da plasirati na trg ali ponovno uporabiti iz varnostnih, zdravstvenih ali higienskih razlogov. Za katere natančno situacije to velja in kako se to ugotavlja, izhaja iz podrobnejše izvedbe členov 23 do 26.
Datum začetka veljavnosti še ni določen
Kdaj bo prepoved uničevanja za oblačila in tekstil dejansko veljala, trenutno še ni določeno. ESPR deluje s pomočjo delegiranih aktov, v katerih Evropska komisija za vsako skupino proizvoda bepači, od kdaj se prepoved uporablja, in katere izjeme pri tem veljajo. Za oblačila in tekstil še ni objavljeno, kdaj bo prišlo do delegiranega akta in kateri datum začetka veljavnosti iz njega izhaja. Dokler tega akta ni, ostaja uničevanje neprodane zaloge dovoljeno, z opazko, da se lahko velika podjetja že srečajo z obveznostjo, da poročajo o svoji praksi uničevanja. Takoj ko Komisija objavi delegirani akt za oblačila in tekstil, se bo to tukaj dodalo.
Kaj to pomeni v praksi
Za tiste, ki se s tem vprašanjem že ukvarjajo, je praktično, da pogledajo v tem vrstnem redu. Najprej: katera velikost podjetja je relevantna, saj to odloča, ali bo prepoved kmalu veljala in ali že sedaj obstoji obveznost poročanja. Nato: kateri del zaloge je relevanten, saj uredba razlikuje med dejanskim uničevanjem in drugimi načini odpravljanja, kot so donacije, recikliranje ali ponovno prodaja preko sekundarnega kroga — samo uničevanje v smislu uredbe spada pod predvideno prepoved. Nato je smiselno, da že sedaj spremljate, kaj se dogaja s neprodanimi loti in zakaj, tudi če je obveznost poročanja še vedno ne velja: to prihrani dela, ko bo obveznost dejansko začela veljati. Nazadnje se splača spremljati obvestila Evropske komisije o delegiranih aktih za oblačila in tekstil, ker iz njih bo jasno razvidna dejanska data začetka veljavnosti in točne izjeme.
Osnova: členi 23 do 26
Ta razlaga temelji na 23. do 26. členu Uredbe (EU) 2024/1781 (ESPR), ki skupaj tvorijo okvir za preprečevanje uničenja neprodan potrošniških blaga. Ti členi urejajo načelo prepovedi, obseg po skupinah izdelkov prek delegiranih aktov, izjeme za manjša podjetja in obveznost poročanja za večja podjetja. Polno besedilo je mogoče pregledati preko uradnega vira na koncu tega članka.
Kdor bi rad nadaljeval, lahko sedaj preveri, ali spadajo njihova podjetja v kategorijo večjih ali manjših podjetij, se že začne obveščati o tem, kaj se dogaja z neprodam zalogami, in sledi napovestem Evropske komisije o oblačilih in tekstilnih proizvodih, da bi pravočasno izvedeli o dejanskem datumu začetka veljavnosti.
Kjer je to na osnovi
Sama uredba je na EUR-Lex. Navodila se sklicujemo po trditvi; ne moraš nam verjeti.
Kaj konkretno morate storiti
ESPR vsebuje pravila, ki omejevajo uničevanje neprodanih potrošniških dobrin. Za oblačila in tekstil je to eno od področij uredbe, ki je ločeno od digitalnega produktnega potnega lista, vendar izhaja iz iste zakonodaje in se dotika istih podjetij. To urejajo členi 23 do 26 Uredbe (EU) 2024/1781 (ESPR). Na kratko: uničevanje neprodane oblačila je omejeno s pravili, in za določena podjetja nastane obveznost, da javno razglasijo, koliko neprodanih izdelkov zavržejo in zakaj.
Kaj se od vas pričakuje
Javna razglasitev uničenih neprodanih izdelkov
Podjetja, ki se nanašajo na to uredbo, imajo obveznost objavljanja informacij o količini neprodanih potrošniških izdelkov, ki jih uničijo, vključno z razlogi zato. Za kledingsko podjetje z deset do sto zaposlenimi to pomeni, da je upravljanje povratkov, presežkov in odpravljivih zalog že več notranja zadeva, ki šteje samo za računovodstvo. Kaj se uničuje, v kakšni količini in zakaj, mora biti dokazljivo. To zahteva registracijo, ki trenutno pri številnih podjetjih še ne obstaja v tej obliki.
Možna prepoved uničevanja za določene skupine izdelkov
Uredba daje osnovo za postavitev neposredne prepovedi uničevanja neprodanih izdelkov za specifične skupine izdelkov. Ali in kdaj se to za oblačila in tekstil konkretno izvede, je določeno z izvršilnim aktom, ki se sprejme za vsako skupino izdelkov. Za podjetje to pomeni, da uničevanje neprodane oblačila zdaj še ni neposredno prepovedano, vendar je pravna osnova že na mestu, da se to uredi po kategorijah. To je drugačna situacija kot pri produktnem potnem listu, kjer se čaka na delegirani akt s časovnim načrtom; tukaj gre za strukturo, ki je že v osnovni uredbi in se naprej razdeluje po skupinah izdelkov.
Izjeme in pragovi glede na velikost podjetja
Obveznosti glede javne razglasitve se ne nanašajo samodejno na vsa podjetja. Uredba predvideva izjeme, med drugim vezane na velikost podjetja. Za kledingsko podjetje te velikosti je zato pomembno ugotoviti, ali svoje podjetje spada pod prag, ki je navedel v uredbi, ali da se nanjo nanašajo poročilne obveznosti. To razlikovanje se v praksi ne zgodi samo po sebi; zahteva lastno presojo glede na besedilo uredbe.
Kjer gre v praksi kaj narobe
Prva pogosta situacija: presežki in povratki, ki se razmeščajo preko zunanje stranke, brez da bi podjetje samo imelo vpogled v to, kaj se zgodi s temi dobrinami. Če je razmeščanje dejansko enako uničevanju, informacija o tem izgine iz lastnega vidika, medtem ko je obveznost javne razglasitve pri samem podjetju in ne pri zunanji stranki.
Druga situacija: sezonske kolekcije, ki so na koncu sezone v večjih količinah odpravljivih in uničene, brez da bi se razlog za vsako pošiljko zabeležil. Brez registracije razloga — problem s kakovostjo, preudarjena proizvodnja, poškodba povratka — bo kasneje manjkala utemeljitev, ki je potrebna za poročanje.
Tretja situacija: podjetja, ki predvidevajo, da se pravila nanašajo samo na leto, v katerem se uvedejo, in ne na zalogo, ki je bila že prej proizvedena ali kupljena. Kaj je treba storiti s staro zalogo v trenutku, ko začnejo veljati nova pravila, je vprašanje, ki se posebej obravnava na strani o kaj počnem z oblačili in tekstilom, ki je že tam, ko začnejo veljati pravila; uničevanje starega zaloga ne pada izven razgleda samo zato, ker je ta zaloga že obstajala pred pravili.
Četrta situacija: zmeda med productpassportom in pravili o uničenju, kot da bi bila to dve strani iste obveznosti. Izhajata iz iste uredbe, vendar sta obveznosti med seboj neodvisni. Podjetje se lahko sooči z eno obveznostjo, ne da bi bila druga že veljavna, in obratno.
Peta situacija: podjetja, ki mislijo, da trgovski partner ali uvoznik skrbi za podatke o uničenju, medtem ko je odgovornost zanjo pri stranki, ki jo uredba določi, in to ni nujno tista, ki fizično uniči blago.
Kaj lahko dokumentirate
- Pregled, katere zaloge so bile v poslovnem letu odpredane in uničene, po partiji, z datumom in številom kosov.
- Razlog za uničenje po partiji: problem kakovosti, škoda pri vrnitvi, konec življenjske dobe kolekcije, preodrinjenje, ali drug razlog.
- Pot odlaganja: katera stranka dejansko izvede uničenje in kakšne dogovore so o tem sklenjeni.
- Ocena lastne velikosti podjetja v primerjavi s pragovi iz uredbe, z datumom, ko je bila ta ocena opravljena — pragovi in definicije se lahko spreminjajo, zato je enkratna ocena trajni podatek.
- Dopisovanje s poslovnimi partnerji in logističnimi partnerji glede tega, kdo katere podatke vodi pri vračilih in presežkih.
Za podjetja, ki zdaj že želijo preveriti, kaj je praktično treba storiti, preden bo pravilo za določeno skupino izdelkov dokončno, je pregled na strani kaj lahko že naredim, medtem ko pravila še niso dokončna. In ker bo nadzornik pri pregledu ne le vprašal za productpassport, ampak tudi za utemeljitev odpravljenih zalog, je koristno, da vnaprej veste, katera vprašanja lahko pri tem nastanejo; ta so opisana na strani kaj nadzornik vpraša pri pregledu oblačil in tekstila.
To ni pravno nasveto. Ta stran daje splošne informacije o zakonodaji, o kateri govori ta platforma. Ne poznamo vaše situacije. Če dvomite glede vaše lastne situacije, se posvetujte z odvetniком ali pristojnim nadzornim organom.
Napisano z AI na podlagi virov zgoraj, pregledano s strani človeka dne 2026-08-22. Je kaj narobe? Povej nam — popravki imajo prednost.